Poletje je lahko za vas in vašega štirinožnega ljubljenčka čudovit čas za preživljanje skupnih trenutkov v naravi, ob vodi in ob raznih aktivnostih, ki si jih v drugih letnih časih težko oz. ne moremo privoščiti. Vendar pa nikakor ne smemo pozabiti, da poletje ne prinaša le užitkov, temveč tudi kopico težav, ki se jim kot skrbni in ozaveščeni lastniki zlahka izognemo.
TOPLOTNI UDAR OZ. VROČINSKA KAP
Visoke temperature, ki se pojavljajo v poletnih dneh, lahko povzročijo resne probleme vašim hišnim živalim, ki bistveno težje prenašajo vročino kot mi ljudje. Pri višjih zunanjih temperaturah se namreč obilnejše potimo, termoregulacijski sistem pri psih in mačkah pa deluje popolnoma drugače. Psi in mačke v koži nimajo žlez znojnic, zato se ne potijo. Telesno temperaturo uravnavajo s kontaktom z mrzlo površino in z dihanjem skozi odprt gobček. Že krajša izpostavljenost visokim temperaturam lahko povzroči kolaps termoregulacijskega sistema, temu pa sledi vročinski udar, možganski edem in kasneje lahko tudi pogin. Nekateri psi, zlasti »kratkogobčne« pasme (mopsi, buldogi, pekinčani …), mladiči, starejši in bolni psi so na vročino še posebej občutljivi, zato je pri njih potrebna še dodatna previdnost. Živali v vročih dneh NIKOLI ne puščamo v avtomobilu, tudi če je ta parkiran v senci oz. smo pustili odprta okna. Prav tako so izjemno nevarni pesjaki, boksi oz. privezi, izpostavljeni soncu, brez sence in ustreznega zračenja. Živali v vročih delih dneva ne silimo k telesnim naporom, sprehode pa omejimo na zgodnja jutra oz. večere.
Znaki toplotnega udara so naslednji:
- hitro, oteženo in hropeče dihanje,
- šibak in pospešen srčni utrip,
- povišana telesna temperatura (40 ºC ali več. Če je telesna temperatura nad 41 ºC je že življenjsko nevarna, saj lahko pride do nepopravljive škode na celičnem nivoju.),
- temno rdeče in lepljive dlesni ter sluznice,
- gosta slina,
- ležanje in nezmožnost vstajanja,
- opletajoča hoja,
- omotičnost in zmedenost …
Če se telesna temperatura še naprej dviguje, žival pade v šok, ki vodi v odpoved organov, pojavijo se notranje krvavitve, krvava driska, izguba zavesti in smrt. Pojavijo se lahko vsi ali samo posamezni znaki. Že samo ob sumu, da vaša žival doživlja vročinski udar, je treba ukrepati takoj. Žival odmaknemo z neposrednega sonca v senco in začnemo postopoma zniževati telesno temperaturo. Ne uporabljamo premrzle vode ali ledu, kar lahko povzroči, da se krvne žile zožijo in posledično zmanjšajo sposobnost telesa, da se samo ohlaja. Najbolje je, da žival zavijemo v mokre brisače ali rjuhe ter jih redno menjujemo. Koristni so tudi alkoholni obkladki, ki jih polagamo na prstne blazinice. Izjemnega pomena je čimprejšnja veterinarska pomoč, tudi če si je žival po naši pomoči že opomogla.
V vročih dneh torej poskrbimo, da bodo imele živali nenehno na voljo svežo in hladno vodo, možnost umika v hladen prostor oz. senco, aktivnosti pa omejimo na hladnejše dele dneva. Živalim, ki so na vročino še posebej občutljive, pa lahko kupimo tudi hladilne spalne blazine, hladilne jopiče ali hladilne ovratnike, ki jih dobimo v specializiranih trgovinah s pasjo opremo.
SONČNE OPEKLINE
Kljub temu da večino psov in mačk ščiti dlaka, lahko vseeno dobijo sončne opekline. Še posebej so dovzetne živali z belo dlako, kratkodlake živali in pasemsko neodlakane živali (npr. kitajski goli psi, sfinge …). Opekline pa lahko dobijo tudi sicer dobro odlakane živali na občutljivejših delih telesa, ki so manj ali celo neodlakani (smrček, ustnice, robovi vek in ušes, jezik …). Če vaš ljubljenček spada v rizično kategorijo za sončne opekline, ga v sončnih dneh ne pozabite zaščititi s sončno kremo z visokim faktorjem (najboljše so tiste, namenjene dojenčkom in na naravni osnovi). Neodlakane živali pa je pred žgočim soncem treba še dodatno zaščititi z lahkimi oblačili. Če je vašega ljubljenca sonce že opeklo, pa prizadeta mesta mažemo z aloe vero ali nepozebnikom (vrsta rastline, ki se uporablja za blaženje opeklin).
Ne smemo pozabiti, da živali nikakor ne vodimo na daljše sprehode po asfaltu oz. drugih površinah, ki jih sonce močno segreje. Pasje in mačje blazinice na tačkah so na vročino zelo občutljive in tudi na njih se lahko pojavijo opekline. Opazimo lahko prave mehurje, ki kasneje počijo, in koža na blazinicah se olušči. Take živali močno šepajo, zdravljenje pa je dolgotrajno.
PIKI INSEKTOV IN UGRIZI KAČ
Večina psov in mačk je zelo radovednih, zato radi stikajo po grmičevju, vohljajo in kopljejo po tleh. Pri tovrstnem obnašanju nemalokrat naletijo na neprijetnosti, kot so piki insektov ali ugrizi kač. Piki insektov se v večini primerov končajo brez resnejših težav. Pojavi se lahko prehodna srbečica, nemir, oteklina na mestu pika. Resneje pa je treba obravnavati pike na glavi, vratu ali v gobčku, ki lahko vodijo do težav pri dihanju, zato živali lahko izgubijo zavest. Posebno pozorni pa moramo biti pri živalih, ki so na pike razvile alergijo. Znaki alergije na pik insektov so opletajoča hoja, bruhanje, driska … Prva pomoč pri resnejših pikih so hladni obkladki, nato pa je nujna veterinarska pomoč.
Bolj zaskrbljujoči pa so piki strupenih kač, še posebej v predelu glave ali vratu. Na mestu ugriza se hitro razvije boleča oteklina. Če razmaknemo dlako, opazimo dve vbodni rani v razmiku nekaj milimetrov. Iz njiju se lahko izceja serum ali kri. Koža okoli ugriza postane vneta in rdeča, v nekaj urah pa deli kože začnejo celo odstopati. Prizadeto žival moramo nemudoma odpeljati k veterinarju. Poskušamo jo umiriti in ji preprečiti gibanje, da se strup ne širi po telesu. Če je prišlo do ugriza v katero od okončin, jo imobiliziramo, sicer pa ugrizno mesto hladimo z obkladki.
BOLHE, KLOPI IN SRČNE GLISTE
V poletnem času, ko so zunanje temperature višje, so zelo aktivni tudi nevretenčarji, kot so bolhe, klopi in razni insekti. Klopi prenašajo številne resne bolezni, na primer Anaplasma sp.,Borelia sp. in Babesia sp. Znaki bolezni lahko izbruhnejo več tednov ali mesecev po vbodu ali pa nikoli, čeprav je žival okužena. Pojavi se neješčnost, depresija, povišana telesna temperatura, šepanje … Zdravljenje je dolgotrajno, bolezni pa lahko ostanejo doživljenjski problem.
Bolhe pri psih povzročajo nelagodje, srbečico ter posledično praskanje in grizenje, kar običajno vodi v samopoškodovanje kože. Živalim zato redno apliciramo oz. nanašamo zaščitna sredstva, kot so ampule, tablete, pršila, ovratnice … Če pa na živali najdemo že pripetega klopa, ga odstranimo s posebno pinceto.
Srčno glisto oz. Dirofilario immitis prenaša komar. Pri nas je endemično področje tega zajedavca predvsem Primorska, sicer pa je precej pogost tudi v Istri. Žival se okuži preko okuženega vmesnega gostitelja (komar), ki med sesanjem krvi v »žrtev« izloči drobne ličinke oz. mikrofilarije. Iz njih se v nekaj mesecih razvijejo gliste (velike do 35 cm), ki naselijo desno polovico srca in večje krvne žile med srcem in pljuči. Okužene živali so apatične, težko dihajo, se hitro utrudijo, imajo pospešen pulz, kašljajo, v trebušni votlini pa se nabira tekočina. Pred odhodom na morje oz. v kraje, kjer se srčna glista pojavlja, se s svojim ljubljenčkom oglasite pri veterinarju, ki vam bo predpisal najprimernejšo preventivno sredstvo za vašo žival (tablete, ampulo, ovratnico …).
TEŽAVE S KOŽO IN DLAKO
Poleti so pri psih in mačkah pogostejše tudi težave s kožo in dlako. Srbečico lahko sproži onesnažena ali slana morska voda, zato psa po kopanju redno tuširajte. Preprečiti pa je potrebno tudi pitje slane vode, saj sicer lahko pride do dehidracije ali pojava driske. Če psi skačejo v vodo ali se potapljajo, jim je priporočljivo osušiti sluhovode, da ne pride do vnetja. Nemalo težav pa povzroča tudi visoka, nepokošena trava. Poleg kontaktnega dermatitisa so pogosta tudi vnetja ušes zaradi semen trav, ki zaidejo v sluhovode ali pa se zapičijo med prste ali v blazinice in povzročajo gnojenje okoliškega tkiva in posledično šepanje. Zaradi temperaturnih skokov pa v poletnem času naraste tudi pojav t. i. hot spotov oz. vročinskih ekcemov. K njihovemu pojavu so bolj podvrženi psi z daljšo oz. gostejšo dlako (npr. bernski planšarski psi, nemški ovčarji, zlati prinašalci, labradorci …). Gre za buren odziv organizma na alergen, vnešen v organizem (npr. pik bolhe, klopa ali komarja, alergeni iz hrane …). Prizadeto mesto psi grizejo, ližejo, praskajo in kožo še dodatno poškodujejo. Zaradi visokih zunanjih temperatur in vlažnega okolja (psi prizadeto mesto pogosto ližejo), se bakterije hitro razmnožijo in povzročijo gnojno vnetje. Psu moramo preprečiti praskanje oz. grizenje prizadetega področja in čim prej obiskati veterinarja.
Nuša Schumet, dr. vet. med.
